Čutim odgovornost do Boga, da sem prazna posoda

Novinarka: Sonči Nered Čebašek

Uradna razlaga satsanga je iz indijske filozofije in pomeni druženje z »najvišjo resnico«, z gurujem ali druženje s skupino ljudi, ki posluša, govori in asimilira »resnico«. Tjaši Artnik Knibbe - Sarabaj z možem živi na Nizozemskem, predava pa po vsej Evropi.

Ta prastara tehnika postaja spet vse bolj priljubljena po vsem svetu. Da bi izvedeli več o njej, pa nam niti ni treba v tuje loge, saj je izvajalka satsangov tudi Slovenka Tjaši Artnik Knibbe - Sarabraj.

Kako bi satsang opisali vi?

Sama ga soustvarjam z Zavestjo/Bogom kot prostor za ljudi, ki se v teh posebnih časih prebujajo in potrebujejo varno okolje, iskreno vodstvo po pasteh uma ter »pleme« podobnih duš. Biti avtentično svoj v družbi, ki prepogosto sloni na manipulaciji notranjih bolečin in trdovratnih mask, ni vedno lahko, zato ponudim s skupinskim in individualnim delom varno okolje za gojenje intimnega stika z višjim jazom ali srčiko biti, od tam pa gremo še globlje v objem Zavesti. Tako postavljeni se vračamo v svet, kjer nas čaka pomembna naloga. Prepoznati Boga v drugem in ustvariti sočuten svet.

Besedo satsang izberem zato, ker me približa s svojo ljubečo namero po polju brezpogojne ljubezni, globokega zavedanja o tem, kako prostrano bitje je človek in kako intimno povezano z vsemi aspekti življenja. Ob tem opažam, da lahko varno skupinsko okolje, ki stremi k avtentičnosti in resnici, zdravi srce, dušo in telo.

Z vzhoda prihaja v naše polje tudi beseda guru ... Kako jo umestite v svoje delo?

Satsangi, kot jih zrcalim od Boga, ne postavijo na mesto guruja mene, ampak Zavest/Boga. Tisti, ki se ga dotakne svetloba, jasno čuti, da je posameznik dragocena stvaritev Boga, ne pa Bog sam. To razbremeni človeški um, egocentrična nagnjenja tega in pripomore k še večji odprtosti do stvarstva in vsega, kar ima ponuditi. Meja v tem odnosu ljubezni ni.

Nam opišete, kako je videti satsang?

Zaradi trenutnih razmer jih izvajam prek spleta, kar pa ne spremeni polja energije. Zame kot moderatorja ali zrcalo med poljem Zavesti in posamezniki je pomembno, da zapustim svet čutov in le zrcalim modrost svetlobe. Ta nato točno ve, katero orodje uporabiti, da se posameznik počuti varnega in se odpre. Včasih uporabim kundalini jogo, drugič čuječe meditacije, tretjič zavestne gibe ali tišino. Ta je lahko izjemno povedna. Fokus srečanj se spreminja, a nekako potuje med svetovi opuščanja kontrole uma, identifikacije deljenosti uma, pomena utelešenja, poglabljanja stika z življenjsko energijo, spoznavanja pomena energijske avtonomije, ki je pomembna predvsem pri ljudeh, ki preradi prevzemajo bremena drugih nase.

Kaj satsang še ponudi ljudem?

Satsang ponuja možnost globoke, zavestne prenove ter opolnomočenje jaza v varnem objemu podobno čuječih. Pomembno se mi zdi, da se povezujemo v izkušnjah z Zavestjo ter da se motiviramo k redni disciplini na poti integracije Zavesti v telo. Pogosto namreč slišim željo po razsvetljenju, a redkeje, kako pomembno je nato to svetlobo zrelo utelesiti – da lahko resnično postane orodje zrele kreacije sveta, ki ga več kot očitno še moramo zgraditi. Sama se tako zavzemam za duhovno zrelost ter individualno in kolektivno potovanje celovitosti duha, telesa ter uma.

Morda se to mnogim sliši kot sila naporna pot?

Ko se te zadnje besede berejo s pozicije uma, se morda zdi, da nam bo težko uspel tak podvig, a naj potolažim, da postane vse lažje, ko se dotaknemo odprtosti svojega srca, višjega jaza ali biti. Ta brezpogojno sodeluje z Zavestjo/Bogom in razumem, zakaj ju mnogi enačijo.

A gre bolj za to, da ko se človek poda na to pot preseganja omejitev uma, se zdi nekomu še v umu kot Bog, saj ga resnično presune moč, ki jo v resnici človek ima. A naj nas tukaj vse to ne zavede in naj bo skromnost vodilo. Kajti človek, ki integrira Boga vase, se zaveda tega, kako veliko dobrega lahko soustvarita.

Najbolj prijetne izkušnje?

Vsekakor je najprijetnejša izkušnja vsakega satsanga ali individualnega dela z ljudmi in Zavestjo ta, ko vidim moč v polju udeležencev in kako zelo jih na čustvenem, mentalnem, fizičnem in energijskem nivoju to spreminja. Sami teh sprememb morda ne opazijo tako intenzivno, kot jih lahko kot neodvisna opazovalka sama. Radosti me to, da ko se dotaknejo svoje biti, jih ta vodi v zrele kreacije v svojih življenjih. K meni prihajajo zelo različni ljudje. Eni si želijo bolj harmonične in zavestne odnose, drugi si želijo bolje slišati svoj glas, tretji si želijo nazaj v svoje telo, saj so jih travmatične izkušnje razdrobile po vseh dimenzijah, četrti so liderji in komunikatorji nove dobe in potrebujejo občasno energijsko pomoč. In še mnogi drugi.

Zelo sem tudi hvaležna, ko opazujem, kako močno sled je pustila knjiga Ranljiva v Sloveniji in kako je umestila v javni diskurz pomen ranljivosti-odprtosti. V tem smislu je tudi knjiga intimno polje stika z bitjo in Zavestjo, in veseli me, da bo v kratkem na voljo tudi kot zvočna knjiga. Čaka naju pa tudi pohod z angleško različico po Nizozemskem, kjer živim. Želim si namreč, da jo dobi v roke vsak, ki jo potrebuje. Po tisočerih povratnih informacijah bralcev opažam, da opravlja svoje satsange tudi knjiga.

Kako sama doživljate satsang?

Voditi satsang je zame velika odgovornost. Odgovornost do Boga, da bom prazna posoda, oddajnik, ki bo dopuščal tej sili, da varno vodi vse dele deljenega uma v polje ljubezni, odprtosti in milosti.

Kdo lahko v satsangu sodeluje, so kakšne omejitve?

Satsang je stik z Bogom. Ta ne izbira, ne sodi in ne omejuje. Le globoko ljubi. Zato je primeren za vse, ki čutijo alkimijo in jih privlači.

V procesu zdravljenja srca in duše je pomembno odpustiti, izpustiti in dopustiti. To je neprecenljiv ključ, ki vrača dušo domov v ljubezen, po kateri tako zelo hrepeni.