Knjiga oddana v tisk

Knjigica » Ranljiva« je šla danes v tisk. Težko opišem čustven mix (in polna luna ne pomagaaaa), ki se pretaka skozi moje žile. Od vznemirjenja, do občutka, da se nekaj velikega končuje, od feelinga, da je sedaj napočil čas, da poletim, do žalosti, ker odhaja staro in dolgo let morda sto, tisoč let znano….tutti frutti….kot vedno…to Življenje je en tak lep mix, če mu dovolimo, da bije svojo avtentično podobno. Vedno bolj sem zaprisežena iskrivi ranljivosti, ki združuje kvaliteto čustev in globljih delov ter nas dela celovite.

Med tem, ko sem pripravljala knjigo me je kolega, ki se grozljiv boji svoje čustven teme, vprašal zakaj se knjiga poimenuje prav Ranljiva? Ali ne bi bilo bolje »Zmagoslavna Pot« ali » Osvojen Vrh«….res je, da Ranljiva nosi v sebi odpor do ranljivosti, ki jo nosimo v sebi, a če je ne bomo odklenili, če moški na eni strani ne bodo osvojili svojega notranjega srčnega bojevnika, ki nosi ključ prav v ranljivosti in če ženske ne bomo dojela, da nas dela ranljivost pretočne, senzualne in polne živosti potem ne vem no….pač bomo še malce počakali na evolucijo zavesti….

A moja duša se je jasno odločila, da je čas, da tudi to temo prinesemo v ospredje. Navkljub vsemu zavračanju in nepopularnosti. Nekdo pač mora začeti. In glede na to, da sem profesorica v ranljivosti in smrklji že skoraj menda moj zaščitni znak :-) (no ni tko hudo, menda), sem očitno pripeketala na ta planet, da osvetlim ta del mozaika. Ker za to gre.

Prebujanje, svetlitev zanikanega in pozabljenega. Z namenom, da se znova čutimo in zavemo, da smo vsepovezani. Meni se kot ranljivi zdi povsem normalno, da se odpre srce drugemu bitju, saj bi si tudi sama želela takšen pretok, a zdi se, da nam to ne ratuje najbolje. En kup obramb in zidov pa »povuci potegni« dinamike, ki takoooo utruja. Si al te ni. Odpri ali odpeketaj. Ende.

Meni se teh dinamik več ne gre. Odločila sem se, da se ranljiva in da ko sem v stiku z drugim bitjem odprem srce. Če tega ne zna sprejeti pustim zrcalo in grem pretočno naprej. Nobenih for v stilu »jaz te bom spremenila« »igraj igro z mano, da se ne bom počutila zavrnjeno« » bodi manj od mene, da se bom počutil jaz bolje«. Škoda energije in iskreno….that's such a last season bullshit. Toliko ljudi čaka na zrcalo ljubezni, da je škoda izgubljati Življenje v dinamikah, ki se le ciklično ponavljajo. Niso slabe, ampak…meni sedaj že skrajno dolgočasne. Čas je za ustvarjalnost, za odnose brez manipulacij in blefiranja. Za odprte karte. Sem idealist?