Voda, kraljestvo informacij

Še danes se v živo spomnim nezaupljivosti mnogih, ko je oče pred dobrimi desetimi leti na Obali pripravil svojo prvo razstavo na temo vode. Vodoinštalater po poklicu in radoveden opazovalec po duši, je v iskanju odgovora na notranje bolečine dobil namig, da voda ni le kemijska spojina potrebna za vso živo naravo, ampak nosi v sebi sporočila, ki jih z obstoječimi čuti ne moremo zaznati. Je kot medij, ki prevaja mnoge informacije, ki jih na razumu temelječem dojemanje resničnosti, pogosto spregledamo. Počasi, a ne še povsem, sprejmemo, da je voda zaradi našega »packanja«že zelo onesnažena in večinoma zaradi postopkov sterilizacije in dezinfekcije s klorom vedno bolj »mrtva«. Na trgu se pojavijo mnoge verzije »žive vode« in zdi se, da tesnobo, ki nastane ob odmiranju, tako pomembnega vira žive narave, za trenutke omilijo. A življenje se ne da in na pot pošlje nova spoznanja, ki jih že pred leti na trg lansira Japonec Masaru Emoto, ki ravno tako kot na drugem koncu sveta moj oče, v času notranjih popotovanj, naleti na namig narave, da skriva voda v sebi kraljestvo informacij.

Nevidno postane vidno

Avtor svetovnih uspešnic,  Sporočilo vode ter Sporočilo vode in vesolja je več kot  15 let svojega raziskovanja posvečal odkrivanju večplastnosti sporočila polarne molekule, ki jo pri standardnih pogojih poznamo tudi kot tekočino s kemijsko molekulsko formulo ali H₂O. Ko se leta 1986 srečata Emoto ter ameriški biokemik Lorenzen, ki odkrije posebno metodo bioresonance, ki omogoča prepis informacij v vodo in se najpogosteje uporablja za izdelavo homeopatskih zdravil, se v Emotu razvije nenavadno velika želja po tem, da naredi informacije v vodi vidne. To mu nato po dolgih letih in razvojem posebne tehnike fotografiranja vodnih kristalov tudi  uspe. Dokaže namreč, da voda shranjuje v sebi tako informacije našega razuma, torej misli, kot tudi vtise naših čustvenih odzivov. Voda ima po besedah avtorja sposobnost shranjevanja in prenašanja informacij in nenehno vase srka posredovan tok podatkov, na katerega se s tvorbo ustreznega kristala tudi odzove. Dokaz, da je temu tako, so ustrezne fotografije, ki nastanejo po tem, ko so vodni kristali na poskuse vode reagirali s spremembo strukture.

Odločitev za pozitivnost

V novi knjigi Sporočilo vode in vesolja se avtor poglobi v moč besede in misli, ter njihovega konkretnega vpliva na vodo. Optimizem in pozitivna naravnanost se v vodi odražata kot simetrična, snežinki podobna, kristalna oblika, jeza ali pa kritika pa tvorita povsem  drugačno, neharmonično obliko. Ugotovijo tudi, da so izvirska voda, podtalnica in vodni vzorci, ki so bili vzeti v zgornjem toku reke, v večini primerov tvorili lepe kristale. V nasprotju s tem, pa so vzorci vodovodne vode, deževnice in vzorci, vzeti v spodnjem toku reke, tvorili popačene in nesimetrične kristale. Na podlagi teh podatkov se Emotu porodi zamisel, da bi posneli fotografije vodnih kristalov v vzorcih, ki so jih predhodno izpostavili glasbi ali besednim zapisom. In prav besedi kot sta ljubezen in hvaležnost sta povzročili tvorbo ljubkih, simetričnih šesterokotnikov.

Smo tekoča in ne trda snov

Avtorja najbolj notranje očisti prav pogled na prečudovita kristala, ki jih tvori izpostavljenost hvaležnosti in ljubezni . Takrat začne v okolici prepoznavati ljudi s temi značilnostmi, jih povezovati s sporočili vode, iz česar sledi ugotovitev, da med nami z močno resonanco vibrirajo »ajkanša bito« ljudje, ki spontano izžarevajo hvaležnost in ljubezen. Ob tem raziskovanje vode dobi še globlji pomen in Masaru Emoto spozna, da se  sporočilo vode izrazi skozi njegovo srce z namenom, da promovira med ljudmi vrednote, ki nam pomagajo pri ohranjanju notranje harmonije in zdravja. Ja tudi zdravja. Če upoštevate, da je človeško telo sestavljeni iz kar 70 odstotkov vode, je zavedanje o tem, kako s svojo zavestjo vplivamo nase in druge, še kako pomembno. S tem pa se dognanje o informiranosti  vode stke v zanimivo mrežo  trenutno zvenečih teorij o moči prepričanj, zakonu manifestacije s pomočjo čustev in misli ter moči resonance in neslutenih dimenzijah kvantne fizike.  Največji izziv na poti sprejemanja teh sporoči, pa je verjetno strah,  da s porastom zavedanja moči misli in čustev raste tudi odgovornost, ki jo moramo s tem sprejeti. Mnogi se namreč prav iz tega razloga na vse kriplje otepajo lastne moči, če pa na to pogledamo s perspektive, da se v trenutku, ko sprejmemo naravni tok življenja in se mu nehamo upirati, pravzaprav soustvarjamo, zamisel o tem sploh ni tako slaba.

za Nedeljski dnevnik, Tjaši Artnik Knibbe